Spoštovani,


vabimo vas na podelitev nagrade kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru slovenskih literarnih kritikov.

Društvo slovenskih literarnih kritikov bo letos sedmič podelilo nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2017. Slovesna razglasitev nagrade bo v četrtek, 19. 4. 2018, ob 16. uri v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Ti letos gostujejo v atriju Pošte na Čopovi ulici v Ljubljani.


Pred razglasitvijo bo potekal tudi pogovor z letošnjimi nominiranci, povezovala ga bo članica DSLK, literarna kritičarka Veronika Šoster. Kritiški forum je letos izbral tri finaliste, ki se bodo potegovali za nagrado. To so Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc), Milan Jesih s pesniško zbirko Maršal (Beletrina) in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga).

Društvo slovenskih literarnih kritikov
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

Delo d.o.o.
Dunajska 5
1000 Ljubljana


Spoštovani,

v Društvu slovenskih literarnih kritikov smo presenečeni nad odzivom vašega časnika na naše javno pismo o ukinitvi sodelovanja z zunanjimi kritiškimi sodelavci. Odziv Dela kaže na nerazumevanje stanovskih društev, medijev in kritike kot take. Na Delu med drugim predlagate, da bi še naprej zagotavljali prostor za kritiko, DSLK pa naj bi zagotovilo kritike, kar drugače pomeni, da bi moralo društvo zagotoviti honorarje za kritike. Analiza problematičnosti tega predloga bi verjetno obsegala več strani. A v odgovor se lahko retorično vprašamo: ali je potem Delo pripravljeno stanovskim društvom odstopiti del zaslužkov, ki jih dobivajo iz naslova prodaje časnika?

Da se ne bi preveč vrteli okoli nesmiselnih predlogov, nameravamo v DSLK še naprej ščititi temelj moderne družbe, to je kritičnost in kritiko kot eno osrednjih manifestacij tega načela. Časnik Delo ponovno pozivamo, da s tem mesecem znova vzpostavi sodelovanje z vsemi zunanjimi sodelavci, kot pred spornim obvestilom o prekinitvi sodelovanja. Prav tako pozivamo upravo, da ob tem zviša honorarje, ki so bili v zadnjem obdobju sramotno nizki.

V Društvu slovenskih literarnih kritikov z zaskrbljenostjo opazujemo medijsko obravnavo romana Evangelij za pitbule. Obravnava je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker sovpada z izrazitim krčenjem prostora literarne kritike in daje jasen signal o vrednostnem mestu kulture v slovenskem medijskem prostoru.

Roman Evangelij za pitbule Jiřija Bezlaja je izšel v letu 2016 v zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo ureja Nela Malečkar. Po izidu je knjiga vzbudila precej širok odziv slovenskih literarnih kritikov: Žige Rusa na portalu Bližji knjigi, ki ga upravlja Javna agencija za knjigo, dr. Gaje Kos v reviji Literatura, Lucije Stepančič v reviji Sodobnost, dr. Bernarda Nežmaha v Mladini, Tine Vrščaj v Delu, Alenke Zor Simoniti v televizijski oddaji Pisave. Gaja Kos in Žiga Rus v svojih kritikah natančneje razčlenjujeta možno uvrstitev romana med mladinska dela; medtem ko ga Gaja Kos bere kot »(tudi) mladinski roman«, ga Žiga Rus opiše kot razpetega med »književnostjo za mlade in književnostjo za odrasle«, Tina Vrščaj pa ga že izhodiščno označi kot mladinski roman. Vseh šest literarnih kritikov vrednoti Bezlajev prvenec kot kvalitetno literarno delo. »Odličen prvenec mladega romanopisca,« zaključi svojo kritiko Nežmah. Kolikor vemo, druge literarne kritike romana do danes niso bile objavljene. Evangelij za pitbule je na Slovenskem knjižnem sejmu prejel priznanje zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo. Nagrado podeljuje Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, o nagrajencih pa odloča strokovni odbor, sestavljen iz trinajstih uveljavljenih strokovnjakov s področja vrednotenja mladinske književnosti: dr. Tina Bilban, mag. Tilka Jamnik, Katja Kemperle, dr. Gaja Kos, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar Črnič, Tone Obadič, Manca Perko, Kristina Picco, Petra Potočnik, Zarika Snoj Verbovšek, Katja Stergar in Vojko Zadravec.

Društvo slovenskih literarnih kritikov
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

Delo d.o.o.
Dunajska 5
1000 Ljubljana


Spoštovani,

v Društvu slovenskih literarnih kritikov z zaskrbljenostjo opazujemo nedavne dogodke, povezane s krčenjem, nemara celo ukinjanjem medijskega prostora za kritiko v časniku Delo. Zunanji sodelavci so nedavno prejeli obvestilo, da se sodelovanje z njimi prekinja vsaj do marca 2018, po tem datumu pa prav tako ni jasno, ali jih bo časnik za pisanje književnih kritik še angažiral. Zaskrbljujoče je dvoje, prvič, da se kritiko internalizira kot zgolj notranjo zadevo časnika, s čimer se zgubljajo strokovnost, heterogenost, pluralnost, posledično pa tudi objektivnost kritiških zapisov. Druga, hujša in upravičeno prisotna skrb pa je, da je trenutno negotovo stanje zgolj uvod v ukinitev priloge Književni listi, ki ima več desetletno tradicijo in predstavlja v našem medijskem prostoru enega bolj prepoznavnih prostorov za kritiško refleksijo.